Kako poslušati brez prekinjanja – prvi korak k boljšemu partnerskemu odnosu
- Ines Lah
- 2 days ago
- 3 min read
V terapevtski sobi se pogosto zgodi nekaj zelo značilnega. Sedita dva človeka, ki sta si nekoč obljubila ljubezen, spoštovanje, bližino. Zdaj pa drug ob drugem sedita v tišini, vsak zaprt v svoj svet razočaranj, zamer, napetosti. Ko eden začne govoriti, ga drugi hitro prekine. Morda z željo, da pojasni, se brani, popravi. A že v tem trenutku tisto najpomembnejše – možnost za resnično bližino – izgine.
To ni znak slabe volje ali neprimernega vedenja. To je pogosto obrambni mehanizem. V odnosih, kjer se je nakopičilo nerazumevanje, je poslušanje brez prekinjanja eden največjih izzivov. In hkrati eden najmočnejših darov, ki ju lahko damo drug drugemu.

Zakaj nas je tako strah tišine v partnerskem odnosu?
Ko nekdo, ki ga imamo radi, začne govoriti o tem, da je prizadet, da se je počutil samega, neslišanega, odrinjenega – v nas nekaj zatrepeta. Pride val nelagodja. Morda krivda. Morda sram. Morda občutek, da bomo napadeni. In naš naravni odziv je, da želimo to nelagodje ublažiti. Zato hitro ponudimo razlago, preusmerimo pogovor, skočimo v besedo.
A ravno takrat se v odnosu zgodi razkol. Partner, ki je poskušal spregovoriti o svoji notranji izkušnji, se umakne. Morda celo obupa nad tem, da bo kdaj slišan. In odnos začne drseti v smer, kjer se ljudje ne pogovarjajo več, ampak le še funkcionirajo.
Poslušanje brez prekinjanja ni pasivnost – je aktivna prisotnost
Prisluhniti brez da bi prekinjali, ne pomeni, da se strinjamo z vsem, kar slišimo. Pomeni pa, da spoštujemo, da ima druga oseba svojo izkušnjo, svoje občutke in svojo resnico. Vsi mi doživljamo svet skozi svoje filtre. In v partnerskem odnosu se pogosto ujamemo v past tega, da se borimo za »objektivno resnico«, namesto da bi poskušali razumeti drug drugega.
Aktivno poslušanje pomeni, da:
pogledamo partnerja v oči,
smo prisotni z vsemi čuti,
ne razmišljamo, kaj bomo rekli naslednje,
ampak poskušamo začutiti, kaj nam želi povedati.
Ni enostavno. A prav v tem trenutku – ko slišimo nekaj težkega in ne reagiramo, temveč ostanemo v stiku – se začne zdravljenje odnosa.
Kaj se zgodi v partnerskem odnosu, ko poslušamo s srcem – ne z egom
Ko partnerju dovolimo, da pove do konca, da izreče, kar ga teži, brez da bi ga ustavljali ali popravljali – takrat se zgodi nekaj skoraj čudežnega.Zmanjša se napetost. Ljudje, ki se čutijo slišane, začnejo spuščati obrambne zidove. V njih se prebudi občutek varnosti. In šele v varnosti lahko odnos znova zadihamo.
Morda boste presenečeni, a velikokrat se zgodi, da par – po več letih konfliktov – šele na terapiji doživi trenutek, ko eden govori, drugi pa samo posluša. In ta trenutek postane nova osnova odnosa.
5 preprostih, a močnih korakov, kako poslušati brez prekinjanja
Dogovorita se za vlogo govorca in poslušalca.Vnaprej se dogovorita, da eden govori (recimo 5 minut), drugi pa posluša – brez komentarjev. Nato zamenjata.
Dovolita si čustveno pavzo.Če začutiš, da si preplavljen, reci: »To mi je težko poslušati, a želim te slišati. Potrebujem trenutek, da zadiham.« To ni izogibanje – je odgovorno upravljanje s svojimi čustvi.
Ne popravljaj in ne razlagaj.Ko boš na vrsti za govor, boš lahko delil_a svojo plat. Zdaj pa je čas, da prisluhneš.
Povzemi, kar si slišal_a.Ko partner zaključi, poskusi reči: »Če te prav razumem, te je prizadelo, da …« ali »Zdi se mi, da si se počutil sam, ko …« To ne pomeni, da imaš enako izkušnjo – pomeni, da si ga slišal_a.
Ne iščita takoj rešitve.Včasih iščemo rešitev, ker ne zdržimo neprijetnih občutkov. A čustva niso problemi, ki jih je treba reševati. So mostovi, ki jih je treba prehoditi skupaj.
Poslušanje je vaja – in partnerska terapija je prostor, kjer jo lahko varno treniramo
Če imate občutek, da se doma vedno znova vrtita v istih konfliktih, da se pogovor hitro sprevrže v obtoževanje ali da je partner vedno obrambno naravnan – je to pogosto znak, da komunikacija potrebuje novo dinamiko. In to dinamiko se da naučiti.
Na partnerski terapiji ne iščemo krivca. Iščemo stik. Iščemo globljo resnico odnosa, ki pogosto tiči pod plastmi vsakodnevnih nesporazumov. In pogosto se vse začne s tem, da eden govori – drugi posluša. Brez prekinjanja. Brez popravljanja. Brez obramb.
To je prvi in morda najmočnejši korak k odnosu, v katerem se oba počutita varna, spoštovana in povezana.
Comments